Na proizvodnem področju je eno izmed najpogostejših vprašanj, kako lahko povečamo učinkovitost proizvodnje in z istimi viri ustvarjamo več. Ob predpostavki, da ne posežemo po večjih stroških poslovanja, ki se iz dneva v dan, tudi zaradi višjih cen (nabavnih) materialov kar znatno povečujejo.
In čeprav je eden izmed pravilnih odgovorov zagotovo digitalizacija proizvodnje, pa se moramo znotraj tega vprašati, kaj točno je tisto, ki procesom v proizvodnji (in tudi širše) pomaga pri bolj optimiziranem delovanju. Delovanju, ki na dolgi rok pripomore k večji učinkovitosti in znižanju stroškov celotnega poslovanja.
In ena izmed takih rešitev je prav gotovo sistem za upravljanje proizvodnje, ki sliši na ime SFM (“shop floor management”).
SFM je sistem, ki pomaga pri celostnem upravljanju proizvodnje in spremljanju učinkovitosti posameznih proizvodnih procesov. Poleg tega pripomore tudi k bolj optimalnemu delovanju proizvodnje, saj spremlja aktualno stanje in pomaga pri odkrivanju odstopanj, zastojev in drugih nepravilnosti, ki se v proizvodnji sicer rade pojavijo. Pa je to edina prednost tega sistema? Zagotovo ne – več o tem v nadaljevanju, saj bomo najprej predstavili kako SFM sploh deluje v praksi.
Predstavljajmo si proizvodnjo podjetja X, kjer zaposleni s pomočjo analitičnega pogleda SFM sistema na hiter in enostaven način dostopajo do podatkov o aktualnem stanju proizvodnje. Kot lahko razberemo iz kazalnikov, so na posameznih slikah (sliki 1 in 2) prikazane informacije o porabljenih stroških za posamezen izdelek, izvedenih urah na posamezni operaciji, koliko virov je še na voljo, koliko dela je že bilo opravljenega glede na zastavljen plan oziroma časovnico dela, kakšna je ocena pokalkulacij in tako dalje. Na ta način lahko razdelamo prav vsako operacijo, ki se pojavi v proizvodnji. Od kjer koli in kadar koli.
Slika 1: Na sliki je prikazano, koliko je bilo v posamezni fazi proizvodnje porabljenih stroškov. Rdeča barva krogca pomeni, da so stroški za posamezno operacijo že preseženi.
Slika 2: Slika prikazuje, koliko je bilo na posamezni operaciji znotraj določenega naloga vpisanega “efforta” (oz. zabeleženega dela delavca).
Poleg celostnega pregleda proizvodnje pa lahko dostopamo tudi do realnih podatkov o stanju skladišča, kjer imamo na voljo ažuren pregled izdajnic, podatke o posameznih naročilih strank (koliko naročil je bilo pravočasno izvedenih, koliko jih je zamujalo), podatke o analizi materialov (koliko analiz je bilo uspešnih, koliko jih še čaka na izvedbo, koliko je bilo neuspešnih) in podobno. Dodatne funkcionalnosti, kot je npr. časovni pregled serijskih številk, se lahko po želji uporabnikov, tudi dodaja.
Slika 4: Prikaz nabavnih nalogov, prodajnih nalogov in analize materialov.
Če povzamemo, so največje prednosti SFM sistema:
• Nemoten in hiter pretok informacij, ki omogočajo celovito analizo nad vsemi procesi v proizvodnji
• Zmanjšanje stroškov proizvodnje, ki so velikokrat rezultat ročnega vpisovanja podatkov in zapoznelega odziva na nepravilnosti. S SFM modelom se teh napak znebimo
• Boljše upravljanje virov, kar posledično pomeni tudi višjo učinkovitost celotne proizvodnje
• Izboljšana preglednost delovanja proizvodnje, s katero se rešimo ur in ur zamudne administracije
Čeprav je za marsikoga digitalna preobrazba investicija, ki prinaša tako finančne kot časovne omejitve, pa nam prav njene prednosti posredno govorijo, da ji moramo kot podjetje vendarle dati priložnost. Ker eno je gotovo: podjetja, ki se ne bodo digitalizirala, na dolgi rok najverjetneje niti ne bodo preživela.
Podatkovna analitika v proizvodnji
08/16/2023
Elena Vižintin
MES kot temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij
Pomembnost podatkov v realnem času (“real-time) za proizvodna podjetja
