Poročilo o digitalnem desetletju 2023
Novica
10/02/2023
V septembru je bilo objavljeno Poročilo o digitalnem desetletju, ki nadomešča indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI – angleško Digital Economy and Society Index), iz katerega je razvidno, da je Slovenija nekoliko napredovala na področju digitalne infrastrukture, medtem ko pri digitalni preobrazbi gospodarstva malih in srednje veilikih podjetij ostaja pod povprečjem.
Evropska komisija od leta 2014 dalje spremlja letni digitalni napredek držav članic in na osnovi parametrov pripravi vsakoletno poročilo, ki se letos imenuje Poročilo o digitalnem desetletju in vključuje analizo na evropski ravni za štiri področja digitalnega gospodarstva in družbe: digitalne kompetence, digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in zagotavljanje digitalnih javnih storitev, ki izhajajo iz programa politike »Pot v digitalno desetletje«.
Digitalne kompetence
Iz poročila je razvidno, da so osnovne digitalne kompetence med prebivalci Slovenije nekoliko manj razširjene kot v povprečju v EU. Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami se od leta 2022 položaj ni izboljšal, saj zaostajamo za evropskim povprečjem (Slovenija: 50 %; EU: 54 %). Tudi odstotek strokovnjakov iz informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se ni zvišal in še vedno ostaja pod evropskim povprečjem (4,5 % in 4,6 %). Odstotek žensk strokovnjakinj v IKT se je povečal na 17,6 % (2022: 17 %), a kljub temu ne dosega evropskega povprečja (18,9 %).
Digitalna infrastruktura
Slovenija se je dobro odrezala na področju pokritosti z visoko zmogljivostnim omrežjem (VHCN) in optičnimi vlakni, vendar ostajata povezljivost na podeželju in splošna pokritost s 5G še vedno velik izziv. Pokritost z visoko zmogljivostnim omrežjem je nekoliko nad povprečjem EU (Slovenija: 76 %; EU: 73 %). Na podeželju je pokritih le 51 % gospodinjstev, kjer je topografija države izziv. Splošna pokritost s 5G se je znatno povečala (s 37 na 64 %), vendar je še vedno pod povprečjem EU, ki znaša 81 %. Ključni razvoj na področju povezljivosti je bil prenos evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v nacionalno zakonodajo.
Digitalna preobrazba gospodarstva
Pri naprednih tehnologijah se je Slovenija dobro odrezala pri uporabi umetne inteligence in storitev v oblaku, vendar zaostajala pri analizi velikih količin podatkov (sedem % v primerjavi s povprečjem EU, ki bo leta 2023 znašalo 14 %). Država je nekoliko pod povprečjem EU pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP) z vsaj osnovno ravnjo digitalne intenzivnosti (67 % v primerjavi z 69 % leta 2022). Na področju ekosistema zagonskih podjetij je še veliko prostora za izboljšave pri komercializaciji raziskav in razvoja v sektorju IKT ter pri dostopu do financiranja, zlasti lastniškega kapitala, za zagonska podjetja/podjetja v velikem obsegu.
Komisija ugotavlja, da bi Slovenija morala še naprej izvajati ukrepe za spodbujanje digitalizacije podjetij, zlasti s hitrim izvajanjem in dopolnjevanjem prizadevanj za zagotavljanje podpornih okvirnih pogojev, vključno z visoko usposobljeno delovno silo, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja.
Če razmišljate o vpeljavi digitalne preobrazbe tudi v vaše podjetje, si preberite, kako in kje sploh začeti tukaj.
Digitalne javne storitve
Slovenija je na področju digitalizacije javnih storitev napredovala, čeprav ostaja pri digitalnih javnih storitvah za državljane pod povprečjem EU (Slovenija: 69 % ; EU: 77 %) in zelo blizu povprečja EU za podjetja (Slovenija: 83 % ; EU: 84 %). Po drugi strani pa je Slovenija kar krepko nad povprečjem EU pri dostopu do elektronskih zdravstvenih kartotek za državljane (Slovenija: 80 % ; EU: 72 %).
